Projekt, ki je kontroverzen, ker ga ljudje ne razumejo: "To ni le prostor za jemanje drog"

"Šli smo v Ljubljano po kokain. Tako se je začelo," nam je v novogoriški varni sobi povedal Matej, eden od uporabnikov. "Zraven pa je bil tudi en, ki je bil odvisnik od heroina, pa tega nismo vedeli. In je rekel, da kokaina ni, prinesel pa je heroin. Rekel je, probajte, probajte, saj je ravno tako dobro," pripoveduje. Star je bil okoli 20 let, v tistem času pa mu je ravno umrla mama in ostal je sam. Droge so mu bile v uteho.

Zadnjih 25 let pije metadon (metadon deluje podobno kot drugi opioidi (npr. heroin), vendar bolj kontrolirano in počasneje – zdravljenje z metadonom poteka v okviru centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog). Kot se nam je zaupal, občasno sicer še vedno vzame kakšno drugo substanco, a redko, saj se, kot poudarja, želi očistiti drog.

Z dnevnim centrom za uporabnike prepovedanih drog Nova Gorica, ki pod okriljem Šenta (Slovenskega združenja za duševno zdravje) deluje že od leta 2006, se je prvič srečal pred 15 leti. Ko so lani začeli s projektom Varne sobe, pa je začel sodelovati tudi kot prostovoljec. "Rad bi pomagal drugim in jim svetoval, naj ne jemljejo drog. Vem, kaj sem prestal, in ne želim si, da bi šel še kdo čez to. Trikrat sem bil v komuni, pa v zaporu. Veliko sem dal čez," je povedal.

Ocenjuje, da mu ostali uporabniki lažje zaupajo, saj da jih bolj razume kot nekdo, ki ni bil odvisen od droge. Nekateri želijo odnehati, drugi pravijo, da z jemanjem drog ne bodo odnehali nikoli. Matej meni, da Varna soba pomaga obojim, pa tudi skupnosti. "Če ne bi bilo varne sobe, bi droge jemali zunaj, na ulici. Potem pa igle tam ostajajo," je pojasnil.

Govorili smo tudi z drugimi uporabniki prepovedanih drog, ki jih je pot v dnevni center slučajno zanesla v času našega obiska. Daniel je začel tobak in marihuano kaditi pri 11 ali 12 letih, trde droge pa je začel jemati pri 15. ali 16. letu starosti. Danes se še vedno sooča z odvisnostjo. "Droge mi pomagajo preživeti. Če moram ostati pokonci, mi ne preostane drugega. Vsake toliko vzamem. Kar pride. Belo, rjavo, meta, spid," je naštel in povedal, da droge, če se le da, vzame v varni sobi. "Če imam varen prostor, kamor lahko grem. Tu je vse sterilno," je pojasnil.

Luka Mrak, strokovni vodja projekta Goriška varna soba, nam je razkazal varno sobo – kako vse skupaj deluje, si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.

Uporabniki morajo, ko prvič pridejo, izpolniti obrazec z osebnimi podatki, prav tako morajo razkužiti roke in socialni delavki oziroma medicinski sestri, ki sta zaposleni v varni sobi, povedati, kakšne droge in kako jih nameravajo vzeti. Ena soba je namenjena injiciranju drog, druga pa snifanju in kajenju.

"Varne sobe so dobre tako za uporabnike kot za skupnost"

Uporabniki, s katerimi smo govorili, so potrdili, da se torej raje, kot da droge vzamejo na ulici ali drugih javnih krajih, zatečejo v varno sobo. To, da se prepovedane droge umakne z ulic, pa je eden od treh glavnih ciljev projekta. "To je pomembno za vse, ki bivamo v skupnosti, da nismo podvrženi negativnim vplivom, ki jih prinese javna uporaba drog," je povedal Mrak.

Kot pravi, so se uporabniki včasih zbirali v garaži pod ambulanto, kamor so prišli na metadonsko terapijo. "Nekateri so tam preživljali dan, nekateri so tam tudi spali. Tam so se odvijali vsi posli, na primer preprodaja, pa tudi vse odnosne zadeve. Tam so se imeli ljudje radi, tam so se tepli. In to se je dogajalo pred očmi občanov, to je bilo v centru Nove Gorice," je povedal Mrak.

Kjer se javno zbirajo uporabniki drog, lahko torej pride do kršenja javnega reda in miru ali preprodaje drog, kot še dodaja Mrak, pa je zaradi varnih sob na ulicah tudi manj infektivnih odpadkov, torej pripomočkov za jemanje drog.

Drugi cilj projekta je preprečevanje smrti zaradi prevelikih odmerkov. "Varne sobe so najbolj učinkovite pri zmanjševanju smrti zaradi prevelikih odmerkov. V letu 2023 je zaradi predoziranja v Sloveniji umrlo 86 ljudi, kar je bilo največ v enem letu doslej. Od leta 2019 se krivulja smrti dviguje, vsako leto zaradi predoziranja umre okoli 70 ljudi. To je zelo veliko in vsaka smrtna žrtev je nepotrebna," je prepričan sogovornik.

Poudaril je, da odkar obstajajo varne sobe (prvo so odprli v Švici leta 1986) v njej ni umrla niti ena oseba. "Je pa bilo že na 100.000 obravnav predoziranj. Torej ko je človek zaradi prevelike doze padel in je potreboval zdravniško pomoč," je povedal in dodal, da je trenutno po svetu 150 varnih sob.

Tretji cilj pa je preprečevanje virusnih in baterijskih obolenj. Čeprav se ti v prvi vrsti širijo med uporabniki drog, lahko takšna obolenja hitro preidejo tudi na abstinente ali netvegane uporabnike (na primer družinske člane), nekateri uporabniki pa se ukvarjajo tudi s spolnim delom.

"Varna soba ni le 'prostor za jemanje drog', pač pa veliko več"

Mrak, sicer socialni delavec, poudarja, da so poleg tega varne sobe veliko več kot "le prostor za jemanje drog". "Kar je pri delu z ljudmi, ki so v stiski zasvojenosti, najbolj pomembno, je stik. Omogočiti jim želimo odnos, ki jih ne stigmatizira in jih sprejeti takšne, kot so," je pojasnil.

Ko posameznik pride v program varne sobe, ga skušajo obravnavati celostno. Povprašajo ga po tem, kaj se mu dogaja v življenju, preverijo, ali potrebuje zdravstveno pomoč, in ga po potrebi napotijo tudi na testiranje. "Glavni cilj socialnega dela, na kar tudi tu prisegamo, je to, da se ljudje vključijo v skupnost, vključijo v družbo. To so ljudje, ki so potisnjeni na skrajni rob družbe ali pa celo onkraj roba. Ko vidimo, kako nekateri ljudje živijo ... včasih je res grozno," je povedal.

Njihovi uporabniki pogosto živijo v velikih stiskah, tako ekonomskih kot tudi materialnih in socialnih. "Uporaba drog je eden od segmentov njihovih življenj. Ljudje, ki so zasvojeni, se soočajo s še precej drugimi stiskami, ki so morda še bolj temeljne od same uporabe drog," je pojasnil. Nekateri imajo duševne težave ali pa so se denimo soočili z veliko zlorabo, travmo, drugi imajo razne invalidnosti ali bolezni, tretji so brezdomni.

V okviru dnevnega centra jim poleg pogovorov in možnosti vzpostavljanja pristnih stikov, nudijo oblačila, uporabijo lahko sanitarije in kuhinjo. "Omogočiti jim želimo pozitivne izkušnje. Pogosto ti ljudje ne vedo, kaj pomeni zaupati ali kaj pomeni imeti rad. Ker teh izkušenj nimajo. S pozitivnimi izkušnjami – odpeljemo jih tudi na izlete, delavnice, poleti se gremo kopat – jim pokažemo, kaj to pomeni in da se imaš lahko tudi brez drog fajn," je še povedal.

Varno sobo sicer lahko uporabljajo le polnoletne osebe, a v druge programe in dnevni center so pogosto vključeni tudi mladoletniki, stari tudi 15 let. "Najstarejši uporabnik, ki je izjemno aktiven v uporabi drog, je star 75 let," je povedal Mrak. Poleg tega so v programe vključeni tako moški kot ženske.

"Želimo si, da bi varne sobe odprli tudi drugod po državi"

"Vsaka varna soba je, ko se odpre, podvržena pritiskom. Povsod pride do upora javnosti in kar nekaj let traja, da širša javnost, ko se pokažejo rezultati, program sprejeme," je povedal Mrak, ki je opisal številne neprimerne zapise, ki so se lani ob odprtju varne sobe pojavili na družbenih omrežjih.

Kot pravi, imajo ljudje pogosto predsodke glede delovanja varne sobe, a prav vsak, ki je prišel v center in se o njej poučil, z njenim delovanjem nima nobene težave.

Ali je varna soba v Novi Gorici v zadnjem letu prispevala k zmanjšanju smrti zaradi predoziranja, je po Mrakovih besedah še preuranjeno trditi. Kot je poudaril, njihova varna soba pokriva le območje Nove Gorice oziroma severnoprimorske regije. Da bi lahko govorili o vplivu na ravni države, bi morali varne sobe vzpostaviti tudi drugod.

Nedavno smo poročali o pretresljivih posnetkih z mariborske avtobusne postaje, na katerih je videti več odvisnikov, ki nezavestni ležijo na tleh. "V Sloveniji bi varne sobe potrebovali v vsakem urbanem središču, govorim o Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju, Kopru in tako naprej," je naštel Mrak, ki upa, da se bo projekt razširil tudi na druge konce države.

Projekt Goriške varne sobe se sicer uradno zaključuje konec letošnjega leta, vendar so že dobili potrditev, da bodo lahko s projektom nadaljevali tudi v naslednjih letih, kar priča o tem, da je projekt uspešen.